Severnoameriški plesi
Med prvim valom severnoameriških plesov, ki so v začetku 20. stoletja preplavili Evropo, pripada posebno mesto plesu onestep. Pojavil se je okoli leta 1910 in zaradi svoje preprostosti hitro osvojil evropska plesišča. Poznamo ga še danes nekoliko preoblikovanega pod imenom koračni fokstrot in je eden enostavnih družabnih plesov. saj je pravzaprav le enakomerna hoja plesnega para. Okoli leta 1912 se pojavi nov ples, ragtime. Zanj je značilno zaporedje izrazito počasnih in zelo hitrih korakov ter sinkopirana glasba. Iz onestepa in ragtima se je razvil še danes dobro znani slowfox, njegova prvotna oblika seveda ni bila takšna, kot jo poznamo zdaj. Pravo obliko so mu dali šele Angleži, ki so ga nekoliko predelali in obrusili, tako da je postal pravi »smooth floving« ali po naše gladko tekoči slowfox. V letih 1917-19 so se pojavili novi jazzovski ritmi, kot posledica pa so nastali plesi, ki so imeli svoj vpliv na slowfox (na primer: shimmy). Eden izmed novih plesov, imenovan preprosto jazz, je poznal elemente, ki so postali izhodišče za kasnejši trojni korak (three-step). Slowfox se je neprenehoma menjaval in končno postal ples gladkih, tekočih korakov. Tempo slowfoxa je postal po letu 1920 precej hitrejši. Res ni bilo več mogoče govoriti o kakšni počasni (slow) obliki fokstrota. Tudi plesalci niso mogli več slediti hitremu tempu z velikimi, počasnimi koraki. Namesto počasnega trikoraka so sprejeli menjalni hitri kratki (quick) korak; tako se je rodila nova oblika fokstrota — quickstep. Na družabnih plesiščih le redko plešejo vse tri oblike fokstrota.
Click to set custom HTML
