Pohištvo Sobočan
  • Pohistvo
  • Zanimivo
  • Finance
  • Poroke
  • Naravna mila Lush
  • Foto umetnost
  • Racunalnistvo

Severnoameriški plesi

Med prvim valom severnoameriških plesov, ki so v za­četku 20. stoletja preplavili Evropo, pripada posebno me­sto plesu onestep. Pojavil se je okoli leta 1910 in zaradi svoje preprostosti hitro osvojil evropska plesišča. Pozna­mo ga še danes nekoliko preoblikovanega pod imenom koračni fokstrot in je eden enostavnih družabnih plesov. saj je pravzaprav le enakomerna hoja plesnega para. Okoli leta 1912 se pojavi nov ples, ragtime. Zanj je značilno zaporedje izrazito počasnih in zelo hitrih kora­kov ter sinkopirana glasba. Iz onestepa in ragtima se je razvil še danes dobro znani slowfox, njegova prvotna obli­ka seveda ni bila takšna, kot jo poznamo zdaj. Pravo obli­ko so mu dali šele Angleži, ki so ga nekoliko predelali in obrusili, tako da je postal pravi »smooth floving« ali po naše gladko tekoči slowfox. V letih 1917-19 so se pojavili novi jazzovski ritmi, kot posledica pa so nastali plesi, ki so imeli svoj vpliv na slow­fox (na primer: shimmy). Eden izmed novih plesov, ime­novan preprosto jazz, je poznal elemente, ki so postali iz­hodišče za kasnejši trojni korak (three-step). Slowfox se je neprenehoma menjaval in končno postal ples gladkih, te­kočih korakov. Tempo slowfoxa je postal po letu 1920 precej hitrejši. Res ni bilo več mogoče govoriti o kakšni počasni (slow) obliki fokstrota. Tudi plesalci niso mogli več slediti hitremu tempu z velikimi, počasnimi koraki. Namesto počasnega trikoraka so sprejeli menjalni hitri kratki (quick) korak; tako se je rodila nova oblika fokstro­ta — quickstep. Na družabnih plesiščih le redko plešejo vse tri oblike fokstrota.

Click to set custom HTML
Powered by
✕